Informacijski sistemi in rešitve za upravljanje poplavnih dogodkov v Sloveniji: analiza stanja
DOI:
https://doi.org/10.31449/upinf.294Ključne besede:
upravljanje poplav, informacijski sistemi, skupna operativna slika, deležniki, podatkovni viri, Slovenija, sistematični pregledPovzetek
Upravljanje poplav v Sloveniji koordinira več institucij na državni, regionalni in lokalni ravni, ki vsaka razvija lastne informacijske rešitve za posamezne faze poplavnega cikla. Avgustovske poplave 2023 so razkrile, da kljub posamično učinkovitim komponentam manjka celovita informacijska podpora odločanju. Deležniki ne razpolagajo s skupno operativno sliko. Podatkovni viri so razdrobljeni med različnimi formati in vmesniki. Izmenjava informacij med ravnmi odzivanja je v ključnih trenutkih otežena. Ta razdrobljenost zmanjšuje učinkovitost odzivanja in onemogoča sistematično učenje iz preteklih dogodkov. To vrzel naslavljamo s sistematičnim pregledom obstoječih informacijskih rešitev in podatkovnih virov za upravljanje poplav v Sloveniji v obdobju 1990–2025. Identificirali smo ključne institucije, sisteme za podporo odločanju po štirih fazah poplavnega cikla in pet glavnih skupin deležnikov z njihovimi informacijskimi potrebami. Ugotavljamo, da operativna koordinacija med deležniki poteka pretežno prek telefonskih in radijskih kanalov, medtem ko na aplikacijski ravni ni sistema, ki bi tok podatkov in stanja na terenu združil v skupno operativno sliko dostopno vsem deležnikom. Tako stanje omejuje povezovanje na štirih ravneh: med institucijami (horizontalno), med ravnmi odzivanja (vertikalno), med fazami cikla (časovno) in med podatkovnimi viri. Na podlagi pregleda identificiramo vrzeli v obstoječi informacijski podpori in nakazujemo smeri prihodnjih nadgradenj, ki bi presegale obseg posameznih institucij.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 1970 Uporabna informatika

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.



