Metodologije za kvalitativno vrednotenje kakovosti odprtih podatkov

Klara Žnideršič; Matija Marolt; Aleš Veršič; Matevž Pesek

doi:10.31449/upinf.224

Avtorji

Klara Žnideršič Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko
Matija Marolt Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko
Aleš Veršič Ministrstvo za digitalno preobrazbo
Matevž Pesek Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko

DOI:

https://doi.org/10.31449/upinf.224

Ključne besede:

metodologije kvalitativnega vrednotenja, odprti podatki, pregled področja

Povzetek

Članek predstavlja pregled metodologij za kvalitativno vrednotenje odprtih podatkov. Različni pristopi so bili razviti tako za ocenjevanje metapodatkov, ki opisujejo posamezne zbirke podatkov, kot tudi za ocenjevanje samih podatkov. Metodologije pogosto temeljijo na standardih in širše sprejetih smernicah za zagotavljanje kakovosti podatkov, posamezne vidike (meta)podatkov pa obravnavajo kot dimenzije, združene v kategorije. Slednje med različnimi metodologijami niso poenotene, kar otežuje primerjavo ali združevanje rezultatov, vendar poznavanje različnih pristopov pomembno pripomore pri razvoju novih, učinkovitejših in bolj interoperabilnih rešitev. V primeru razvoja novih orodij za vrednotenje odprtih vladnih podatkov v Sloveniji je potrebno upoštevati še dodatna priporočila. Trg odprtih podatkov v državah Evropske unije namreč regulirajo zakonodaje in smernice tako na nacionalni, kot na ravni Unije. V tem prispevku predstavljamo pregled smernic in standardov ter izpostavljamo izzive za izdelavo poenotene metodologije, ki bi pripomogla k dvigu ravni kakovosti in dostopnosti odprtih podatkov.

Biografije avtorja

Klara Žnideršič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko

Klara Žnideršič je od leta 2023 članica Laboratorija za računalniško grafiko in multimedije na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z raziskovanjem odprtih podatkov in metodologij vrednotenja ter z digitalnimi pristopi k učenju glasbe.

Matija Marolt, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko

Matija Marolt je redni profesor in vodja Laboratorija za računalniško grafiko in multimedije na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja z analizo in prepoznavanjem multimedijskih signalov in z vizualizacijo podatkov.

Aleš Veršič, Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Aleš Veršič je sekretar na Ministrstvu za digitalno preobrazbo, kjer se ukvarja s pripravo strategij in politik za področje podatkovnega gospodarstva ter odprtih podatkov. Je tudi vodja omrežja skrbnikov podatkov (Data Stewards) v državni upravi. Kot doktorski študent je vpisan na Fakulteto za organizacijske vede, Univerze v Mariboru, kjer raziskuje področje podatkovnih prostorov (Data Spaces).

Matevž Pesek , Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko

Matevž Pesek je docent in raziskovalec na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral (2012) in doktoriral (2018). Od leta 2009 je član Laboratorija za računalniško grafiko in multimedije. Njegovi raziskovalni interesi so iskanje glasbenih informacij, vključno z glasbenim e-učenjem, biološko navdihnjenimi modeli in globoke arhitekture. Od leta 2014 raziskuje odprte podatke in je sorazvil več storitev, med drugim Avtolog.si, Tocen.si in Vodostaji.si.