Simulacija in izboljšava prometnih tokov: primer na dveh izbranih slovenskih križiščih

Sandi Gec; Vlado Stankovski; Marko Bajec; Slavko Žitnik

doi:10.31449/upinf.170

Avtorji

Sandi Gec
Vlado Stankovski
Marko Bajec
Slavko Žitnik

DOI:

https://doi.org/10.31449/upinf.170

Ključne besede:

simulacija prometa, fiksni program, polno prometno odvisni program, adaptivni program, semaforizirano križišče, semaforske faze

Povzetek

Prometna omrežja zaradi povezanosti trgov, potrošništva, potovanj, ... postajajo vse bolj zasičena. Izgradnja dodatnih povezav ni vedno možna, poleg tega pa je potrebno izvesti vse možne optimizacije za večjo pretočnost prometa. Eden od pristopov zahteva vpeljavo semaforizirane logike, ki skrbi za vzpostavitev prednostne logike na posameznih križiščih oz. vozliščih. Obstoječo deterministično logiko je potrebno posodobiti s prilagodljivimi sistemi. V delu se osredotočamo na študijo primerjave semaforskih logik in sicer fiksnega programa ter naprednejšega stohastičnega polno prometno odvisnega programa ter adaptivnega programa. Analiza uspešnosti algoritmov poteka na slovenskih križiščih Šoštanj predstavljen z enim semaforiziranim križiščem in Podutik Ljubljana, ki sestoji iz štirih zaporednih semaforiziranih križišč. Ugotovitve nakazujejo, da vpeljava adaptivne logike omogoča boljšo pretočnost prometa ter posledično zmanjšuje onesnaževanje.

Biografije avtorja

Sandi Gec

Sandi Gec je zaposlen kot asistent na Fakutelti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. V raziskovalno-razvojnih projektih se je ukvarjal z uporabo semantičnih tehnologij pri razvoju oblačnih sistemov, bazami znanja ter integracijo podpornih rešitev v oblaku. Svoje znanje je apliciral na Horizon 2020 projektih SWITCH, ENTICE in DECENTER. Trenutno se v okviru Horizon 2020 projekta ONTOCHAIN ukvarja z novimi pristopi tehnologije veriženja blokov, predvsem s pametnimi pogodbami ter komunikacijo med verigami in zunaj verige.

Vlado Stankovski

Vlado Stankovski je redni profesor računalništva in informatike. Ima bogate izkušnje na področju programskega inženirstva, računalništva v oblaku, na robu in v megli, porazdeljenih sistemov, semantike ter tehnologij umetne inteligence (strojno, globoko učenje). Sodeloval je pri načrtovanju, razvoju in integraciji tehnologij vmesne programske opreme. Sodeloval je pri več nacionalnih in mednarodnih projektih, v konzorciju Superračunalniški center Slovenije, na projektu pametne specializacije IQ DOM ter v gruči za programsko inženirstvo projektov Obzorje 2020 kot predstavnik projektov ENTICE, SWITCH in DECENTER. Vlado Stankovski je znanstveno-tehnični koordinator projekta Naslednje generacije interneta ONTOCHAIN.

Marko Bajec

Marko Bajec je redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Je vodja Laboratorija za podatkovne tehnologije in Iot Demo Centra. Raziskovalno in aplikativno se ukvarja s podatkovno intenzivnimi sistemi, njihovim razvojem in obvladovanjem. Sodeloval je pri razvoju različnih podatkovnih platform, vključno s platformo za mobilno in elektronko zdravstvo, platformo za analizo medijev, platformo za simulacijo in upravljanje prometa itd. V zadnjem času se poglobljeno ukvarja z govornimi tehnologijami. V svoji karieri je vodil ali koordiniral več kot 30 raziskovalnih in aplikativnih projektov ter prejel več priznanj in nagrad za prenos znanja v prakso.

Slavko Žitnik

Slavko Žitnik je docent na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, kjer poučuje predmete s področja podatkovnih baz in obdelave podatkov. Raziskovalno se ukvarja z obdelavo naravnega jezika, predvsem na semantični ravni. Je član več strokovnih združenj, sodeluje pri organizaciji konferenc s področja informatike in pri projektih, povezanih z obdelavo podatkov na področju interneta stvari.