Analiza uporabe aplikacije za sledenje stikov med mladimi: študija primera Nemčije
DOI:
https://doi.org/10.31449/upinf.223Ključne besede:
aplikacije za sledenje stikov, privzemanje tehnologij, dejanska uporaba, pandemija COVID-19, mladi odrasliPovzetek
Pandemijo koronavirusne bolezni covid-19, so mnogi zaznali kot prelomno točko za množično vpeljevanje in uporabo storitev e-zdravja. Del storitev e-zdravja, ki lahko pomembno prispevajo k obvladovanju širjenja bolezni, so aplikacije za sledenje stikom. Te so učinkovite, ko jih dejansko uporablja zadostni delež prebivalstva (56-60%), ki pa v evropskih državah, v času pandemije covid-19, ni bil dosežen. Ker lahko v prihodnosti pričakujemo širjenje nevarnih virusov, je potrebno razumeti dejavnike aktivne uporabe in zavračanja aplikacij za sledenje stikom. V članku preučujemo ali prej znani dejavniki vpliva na namero uporabe, vplivajo tudi na dejansko uporabo aplikacije. V empirični študiji se osredotočamo na mlade odrasle, stare med 18 in 35 let. Z rezultati binarne logistične regresije lahko potrdimo, da na dejansko uporabo aplikacije statistično značilno vplivajo: zaznana enostavnost uporabe, družbeni vpliv, zaznana uporabnost na ravni posameznika in zaskrbljenost glede zasebnosti. Vpliva pa nismo potrdili za zaznano uporabnost na ravni družbe in za zaupanje v tehnologije.