Uporaba pogovornega robota za podporo intranetu: primer Elektro Ljubljana

Živa Hudobivnik; Maja Savinek; Marina Trkman

doi:10.31449/upinf.219

Avtorji

Živa Hudobivnik Elektro Ljubljana d. d.
Maja Savinek Elektro Ljubljana d. d.
Marina Trkman Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo

DOI:

https://doi.org/10.31449/upinf.219

Ključne besede:

pogovorni robot, veliki jezikovni modeli, intranet, implementacija, fokusna skupina

Povzetek

Ena izmed pomembnih tehnologij, ki so ključne za današnjo popularnost pogovornih robotov, so veliki jezikovni modeli. Ti pogovornim robotom omogočajo, da lahko s pomočjo kontekstualnega spomina nudijo podporo v dialogu, ki je na las podoben tistemu med ljudmi. Pogovorni robot prinaša koristi strankam na področju zabave, industrije in izobraževanja. Le malo člankov obravnava uporabo pogovornega robota kot intraneta podjetja. Namen članka je predstaviti potek načrtovanja pogovornega robota v podjetju Elektro Ljubljana. Prototip Belka smo ustvarili na modelu GPT-3.5-turbo. S pomočjo fokusnih skupin smo pripravili njeno primarno bazo znanja. Skupina zaposlenih je Belko testirala in ugotavljala, ali lahko nudi oporo intranetu podjetja. Na podlagi ugotovitev, smo pripravili seznam uporabniških zahtev za profesionalen razvoj pogovornega robota Belke. Študija primera je lahko v pomoč podjetjem, ki se odločajo za uporabo pogovornega robota kot intraneta podjetja, saj nudi unikaten vpogled v njegovo implementacijo.

Biografije avtorja

Živa Hudobivnik, Elektro Ljubljana d. d.

Živa Hudobivnik je magistrica družboslovne informatike. Magistrirala je z delom Načrtovanje pogovornega robota za pomoč zaposlenim v podjetju Elektro Ljubljana, d. d. Zaposlena je v podjetju Elektro Ljubljana, d. d., v Službi za napredno analitiko, kjer deluje na področju podpore uporabnikom, analitike in umetne inteligence.

Maja Savinek, Elektro Ljubljana d. d.

Maja Savinek je doktorska študentka na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Zaposlena je v podjetju Elektro Ljubljana, d. d., kjer se ukvarja z razvojem napredne analitike in algoritmov na področju elektroenergetike, s poudarkom na tehnologijah velepodatkov. Njeni strokovni prispevki so s področja umetne inteligence, podatkovnega rudarjenja in analize podatkov v elektroenergetiki.

Marina Trkman, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo

Marina Trkman je docentka na Univerzi v Ljubljani; zaposlena na Fakulteti za upravo in Fakulteti za družbene vede. Doktorat je opravila na Fakulteti za računalništvo. Svoj podoktorski projekt je vodila na Institutu Jožefa Štefana. Raziskovalno se ukvarja: 1) s preiskovanjem dejavnikov, ki vplivajo na privzemanje informacijsko komunikacijskih tehnologij in 2) z analiziranjem poslovnih procesov za optimizacijo poslovanja. Kot prvi avtor je objavila članke v prestižnih revijah kot sta International journal of information management in pa Government information quarterly.