Zasebnost podatkov v odprtih podatkovnih množicah

Žan Povše; Lili Nemec Zlatolas; Marko Kompara

doi:10.31449/upinf.281

Avtorji

Žan Povše Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Lili Nemec Zlatolas Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Marko Kompara Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

DOI:

https://doi.org/10.31449/upinf.281

Ključne besede:

odprti podatki, zasebnost podatkov, anonimizacija, GDPR, pravni okvir, zaščitne tehnike

Povzetek

V raziskavi smo obravnavali zasebnost osebnih podatkov v odprtih podatkovnih množicah. Opredelili smo glavna tveganja, ki nastajajo pri objavi podatkov, ter predstavili sodobne tehnike zaščite zasebnosti, med njimi anonimizacijo in psevdonimizacijo. Analizirali smo učinkovitost teh metod ter preostala tveganja, ki bi kljub zaščiti lahko omogočila ponovno identifikacijo posameznikov.

V empiričnem delu smo izvedli analizo izbranih slovenskih odprtih podatkovnih množic, ki je potrdila realne možnosti ponovne identifikacije in poudarila potrebo po odgovornem ravnanju s podatki. Predstavili smo primer pravilne anonimizacije kot model dobre prakse. Prikazali smo tudi pravni okvir na ravni Evropske unije in Republike Slovenije s posebnim poudarkom na Splošni uredbi o varstvu podatkov. Ugotovitve raziskave so potrdile nujnost povezovanja tehničnih in pravnih ukrepov za učinkovito in trajno zaščito zasebnosti posameznikov.

Biografije avtorja

Žan Povše, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Žan Povše je zaposlen na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru, kjer deluje na področju raziskovanja. Na isti fakulteti je uspešno zaključil magistrski študij ter svoje strokovno in raziskovalno delo nadaljuje z aktivnim sodelovanjem pri raziskovalnih projektih.
Lili Nemec Zlatolas, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Lili Nemec Zlatolas je izredna profesorica na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, njeno raziskovalno področje pa obsega kibernetsko varnost. Aktivna je pri predmetih informacijske varnosti, osnov programiranja in podatkovnih baz. Je dejavna v različnih mednarodnih in nacionalnih projektih (WEM Cyber, SafeWeb, CONCORDIA, RUKIV). Sodeluje tudi v delovnih skupinah Diversity & Inclusion pri Informatics Europe in skupini DiverseIT pri CEPIS ter združenju WOMEN4CYBER.
Marko Kompara, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Marko Kompara je raziskovalec in asistent na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, kjer je tudi pridobil doktorat z disertacijo na temo protokolov za dogovarjanje ključev v omejenih okoljih. Vključen je v številne projekte na področju kibernetske varnosti (CyberSec4Europe, Cyber F-IT, RUKIV, RPUP, AKADIMOS). Njegovi raziskovalni interesi so zasebnost, kriptografija, brezžične komunikacije in varnost informacijskih sistemov.