Uporabniški in pedagoški vidiki uporabe označevalnih jezikov

Avtorji

  • Luka Hrgarek Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
  • Marko Hölbl Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
  • Tatjana Welzer Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
  • Lili Nemec Zlatolas Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

DOI:

https://doi.org/10.31449/upinf.203

Ključne besede:

označevalni jeziki, priprava dokumentov, LaTeX, pedagoški vidiki

Povzetek

Označevalni jeziki omogočajo strukturiranje in organiziranje vsebine na način, ki olajša njeno obdelavo in uporabo. Različni označevalni jeziki imajo različne namene in so primerni za različne vrste vsebine in namene uporabe. Jezika XML in HTML se pogosto uporabljata v spletnem okolju, saj omogočata strukturiranje in prikazovanje vsebine na spletnih straneh. Označevalni jezik Markdown je priljubljen med študenti in razvijalci ter se uporablja za pisanje zapiskov in dokumentacije programske opreme. Jezik LaTeX se pogosto uporablja v akademski skupnosti za pisanje strokovnih in znanstvenih prispevkov ter za pisanje zaključnih del na izobraževalnih ustanovah. Učenje uporabe označevalnih jezikov lahko pozitivno vpliva na raven digitalne pismenosti, hkrati pa prinaša več možnosti za lažje prilagoditve vsebin v bolj dostopne oblike za slepe in slabovidne uporabnike.

Biografije avtorja

Luka Hrgarek, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Luka Hrgarek je asistent na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Leta 2017 je magistriral s področja informatike in je trenutno doktorski študent na študijskem programu Računalništvo in informatika. Njegovo raziskovalno področje vključuje sodobne spletne tehnologije, informacijsko varnost, označevalne jezike ter glasbeno informatiko.

Marko Hölbl, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Dr. Marko Hölbl se ukvarja z raziskavami na področju kibernetske varnosti in zasebnosti, od kriptografije do uporabniških vidikov informacijske varnosti in zasebnosti.
Je generalni sekretar CEPIS LSI, član delovne skupine WG6 pri ECSO (European Cyber Security Organisation), član izvršnega odbora Slovenskega društva INFORMATIKA in nekdanji član platforme NIS WG 3 (Network and Information Security) pri Evropski komisiji. Poleg tega je aktiven član in generalni sekretar združenja EAEEIE (Evropsko združenje za izobraževanje na področju elektrotehnike in informatike) ter ocenjevalec za EK v programu Obzorje Evropa. Je tudi član izvršnega odbora Sekcije za kibernetsko varnost pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Uspešno je sodeloval v več nacionalnih in mednarodnih projektih. Bil je lokalni koordinator H2020 projekta CyberSec4Europe in sodeloval v številnih projektih, vključno s projekti ATHENA (Advanced Technology Higher Education Network Alliance), Cyber F-IT (Cyber Security: Training Students and Scholars for the Challenges of Information and Communication Technologies in Research and Studies for Internationalisation), DiT4LL (Digital Technologies for Lecturing) in nacionalni projekt, namenjen izobraževanju na področju kibernetske RUKIV (Razvoj programov usposabljanj za kibernetsko varnost).

Tatjana Welzer, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Dr. Tatjana Welzer Družovec je redna profesorica in vodja Laboratorija za podatkovne tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Njena glavna raziskovalna področja so konceptualno oblikovanje podatkovnih baz, podatki v podatkovnem skladiščenju in rudarjenju, ponovna uporaba in vzorci, varnost ter izobraževanje na področju informatike in mobilnosti. Svoje raziskovalne ugotovitve objavlja v znanstvenih revijah in knjigah ter na domačih in mednarodnih konferencah.

Lili Nemec Zlatolas, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Dr. Lili Nemec Zlatolas je docentka na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in njeno raziskovalno področje obsega kibernetsko varnost ter uporaba tehnologij ob poučevanju. Aktivna je pri predmetih informacijske varnosti, osnov programiranja in podatkovnih baze. Je aktivna v različnih projektih, med drugim H2020 CONOCRDIA projektu ne temo kibernetske varnosti ter EUGAIN projektu o ženskah v informatiki.

Prenosi

Objavljeno

02.08.2023

Kako citirati

[1]
Hrgarek, L., Hölbl, M., Welzer Družovec, T. in Nemec Zlatolas, L. 2023. Uporabniški in pedagoški vidiki uporabe označevalnih jezikov. Uporabna informatika. 31, 2 (avg. 2023). DOI:https://doi.org/10.31449/upinf.203.

Številka

Letn. 31 Št. 2 (2023): Uporabna informatika

Rubrike

Strokovni prispevki