Zakonodajni in tehnični vidik varovanja osebnih podatkov v slovenskih zdravstveno-informacijskih sistemih
DOI:
https://doi.org/10.31449/upinf.21Ključne besede:
zdravstveno-informacijski sistemi, zasebnost podatkov, zaupnost podatkov, zakonodajaPovzetek
Varovanje osebnih podatkov je problematika, ki je vsak dan bolj aktualna. Različne novodobne kršitve zasebnosti nastajajo tudi zaradi hitrega tehnološkega razvoja, ki mu zavedanje o potrebah po varovanju podatkov kljub naporom stroke ne sledi dovolj hitro. Omenjena problematika je v zdravstvu še posebno prisotna in pomembna. Velika večina zdravstvenih podatkov je digitaliziranih. Dostopnost in varnost teh podatkov lahko zato hitro postane vprašljiva. Vsi, ki so vključeni v zdravstvene procese, se morajo zavedati, da je varno in pravilno ravnanje s temi podatki ključnega pomena. Direktiva Evropskega parlamenta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takšnih podatkov določa smernice za vse države članice Evropske unije. Ta priporočila morajo države članice upoštevati in spoštovati v svojih zakonodajah, povezanih z varstvom osebnih podatkov. V Sloveniji varstvo osebnih podatkov v zdravstvu obravnavajo Ustava Republike Slovenije, Zakon o varstvu osebnih podatkov in Zakon o pacientovih pravicah. V članku se bomo osredinili na pregled direktiv Evropske unije, slovenske zakonodaje in dokumentacije s področja varovanja osebnih podatkov v zdravstvu. Pregledali bomo dostopno dokumentacijo o bolnišničnih informacijskih sistemih po Sloveniji. Z analizo de facto stanja v slovenskem zdravstvu želimo ugotoviti, kako dobro se slovensko zdravstvo prilega zakonodaji: na kakšen način so implementirani zakonsko zagotovljeni varnostni mehanizmi, kako so podatki zaščiteni pri prenosu in kako sistemi in osebje varujejo osebne podatke bolnikov.