Digitalna onkologija: potencial telemedicine in umetne inteligence za izboljšanje dostopnosti oskrbe

Ester Bradač; Anamarija Mozetič

doi:10.31449/upinf.289

Avtorji

Ester Bradač
Anamarija Mozetič Onkološki inštitut Ljubljana

DOI:

https://doi.org/10.31449/upinf.289

Ključne besede:

onkološki bolniki, digitalna pismenost, telemedicina, klepetalni robot, sprejemanje tehnologije, umetna inteligenca

Povzetek

Izhodišče: Ugotoviti stališča in pripravljenost onkoloških bolnikov za uporabo klepetalnega robota kot dopolnilnega podpornega orodja pri obvladovanju neželenih učinkov sistemskega zdravljenja ter oceniti njegov potencial za izboljšanje podpore bolnikom v času zdravljenja.

Metodologija: Raziskava temelji na kvantitativnem pristopu z uporabo anketnega vprašalnika. Vključili smo bolnike, ki so Onkološki inštitut Ljubljana obiskali zaradi prejema predpisane sistemske terapije. Razdelili smo 700 anket, pri čemer je šlo za priložnostni vzorec, saj so bili vanj vključeni bolniki, ki so bili v času zbiranja podatkov pripravljeni sodelovati in so izpolnjevali vključitvene kriterije.

Rezultati: Zbiranje podatkov je potekalo od 6. 4. do 11. 4. 2026. Razdeljenih je bilo 700 anket, v analizo pa smo vključili 524 ustrezno izpolnjenih vprašalnikov (odzivnost 75 %). Telemedicinske storitve bi bilo pripravljeno uporabljati kot del zdravljenja 41,2 % bolnikov. Uporabo klepetalnika kot pomoč pri zmanjševanju negotovosti in stresa ob pojavu novih vprašanj je pritrdilno podprlo 34,7 % bolnikov. Verjetnost sprejemanja telemedicinskih storitev je večja (p < 0,001) pri bolnikih, ki ocenjujejo potrebo po svetovanju izven uradnih ur kot pomembno.

Zaključki: Digitalna pismenost onkoloških bolnikov in njihova pripravljenost za uporabo telemedicinskih storitev in klepetalnih robotov je še vedno razmeroma nizka, kar omejuje izkoriščanje potenciala teh tehnologij v klinični praksi. Ugotovitve poudarjajo potrebo po ciljno usmerjenih izobraževalnih intervencijah in aktivni vlogi zdravstvenih delavcev pri opolnomočenju bolnikov za varno in učinkovito uporabo digitalnih rešitev.

Biografije avtorja

Ester Bradač

Ester Bradač je magistrirala na Univerzi v Mariboru na smeri Organizacija in management informacijskih sistemov. Ukvarja se z vodenjem IT projektov v mednarodni organizaciji. Istočasno je tudi skrbnica organizacijskega standarda za neprekinjeno poslovanje ISO 22301:2019 in notranja revizorka za več standardov. Aktivno deluje tudi na področju upravljanja s spremembami, kjer znotraj organizacije sodeluje in usmerja projekte na tem področju.
Anamarija Mozetič, Onkološki inštitut Ljubljana

Anamarija Mozetič je magistrirala na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Zaposlena je na Onkološkem inštitutu Ljubljana, kjer deluje v Pododdelku skupnih zdravstvenih dejavnosti kot koordinatorica v zdravstveni negi. Njeno strokovno delo je usmerjeno v razvoj zdravstveno-vzgojnega svetovanja za onkološke bolnike in razvoj kazalnikov izidov, poročanih s strani bolnikov (PROMs).