Študija pričakovanj in uporabnosti orodij za razvoj aplikacij z malo ali nič programiranja

Avtorji

  • Patrik Rek Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
  • Tina Beranič Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
  • Marjan Heričko Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

DOI:

https://doi.org/10.31449/upinf.175

Ključne besede:

brez kode, malo kode, razvoj, sprejetost, uporabnost

Povzetek

Pristop k razvoju aplikacij, ki temelji na uporabi orodij z malo ali nič programiranja, naslavlja že desetletja znane in prisotne izzive, povezane s produktivnostjo in agilnostjo v oddelkih za informatiko. Hkrati omogoča razvoj poslovnih aplikacij tudi strokovnjakom, ki nimajo programerskih znanj, zato predstavlja idealno rešitev za hiter razvoj inovativnih rešitev v procesih digitalne preobrazbe ter uveljavitev poslovno vodenega razvoja. V prispevku predstavljeni rezultati raziskave, v katero so bili vključeni predstavniki slovenskih podjetij ter študenti informatike, zagotavljajo vpogled v stopnjo poznavanja, sprejetosti in uporabnosti orodij za razvoj aplikacij z nič ali malo programiranja v Sloveniji ter nudijo možnost primerjave s svetovnimi trendi. Razkrivajo tudi nekatere razloge, zakaj pristop v našem prostoru še ni širše uporabljen, vsekakor pa velja izpostaviti pozitivna pričakovanja, ki sovpadajo z, v obstoječi literaturi identificiranimi pozitivnimi lastnostmi pristopa in orodij za razvoj aplikacij z malo ali nič programiranja. Z uporabo uveljavljenih modelov kot so SUS (angl. system usability scale), UMUX (angl. usability metric for user experience) in TAM (angl. technology acceptance model) smo ovrednotili uporabnost predstavnika tovrstnih orodij ter tako potrdili njihovo zrelost in primernost za širšo vpeljavo.

Biografije avtorja

Patrik Rek, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Patrik Rek je asistent na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Leta 2019 je magistiral iz tematike analize kompleksnosti uporabe orodja Vortex za ustvarjanje celovitih rešitev decentraliziranih aplikacij. Njegovo raziskovalno delo obsega domeno tehnologij veriženja blokov in decentraliziranih aplikacij, še posebej na področju programskega inženirstva. Ukvarja se tudi z raziskovanjem na področju razvoja aplikacij z malo ali nič programiranja. Trenutno je doktorski študent na bolonjskem doktorskem študijskem programu Računalništvo in informatika.

Tina Beranič, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Tina Beranič je docentka na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Doktorirala je leta 2018 iz tematike identifikacije pomanjkljive programske kode. Njeno raziskovalno delo obsega domeno kakovosti programske opreme, še posebej področje programskih metrik in mejnih vrednosti ter njihove uporabe za namen vrednotenja programske opreme. Ukvarja se tudi s področjem revizije informacijskih sistemov, pri čemer je leta 2017 pridobila certifikat CISA (Certified Information Systems Auditor).

Marjan Heričko, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Marjan Heričko je redni profesor za informatiko na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, kjer je nosilec več predmetov, ki so v pristojnosti Inštituta za informatiko. Je predstojnik Inštituta za informatiko ter vodja Laboratorija za informacijske sisteme. Doktoriral je leta 1998 na Univerzi v Mariboru na področju zagotavljanja kakovosti objektno orientiranega razvoja programske opreme. Njegovo raziskovalno delo zajema vsa področja razvoja sodobnih informacijskih rešitev in storitev s poudarkom na naprednih pristopih k modeliranju in načrtovanju informacijskih sistemov, načrtovalskih vzorcih in metrikah.

Prenosi

Objavljeno

18.07.2022

Kako citirati

[1]
Rek, P., Beranič, T. in Heričko, M. 2022. Študija pričakovanj in uporabnosti orodij za razvoj aplikacij z malo ali nič programiranja. Uporabna informatika. (jul. 2022). DOI:https://doi.org/10.31449/upinf.175.

Številka

Rubrike

Znanstveni prispevki