Uvajanje semantične interoperabilnosti v javni upravi

Avtorji

  • Igor Tričkovič Rifelj Ministrstvo za javno upravo RS

DOI:

https://doi.org/10.31449/upinf.52

Ključne besede:

interoperabilnost, semantika, ontologija, besednjak, zakonodaja, javna uprava

Povzetek

Okolja, v katerih nastajajo in se izmenjujejo podatki javne uprave, so lahko kompleksna ter vključujejo številne ovire in izzive za učinkovito zagotavljanje skupnih storitev. Mednje spadajo tudi ovire na področju interoperabilnosti.

Učinkovito zagotavljanje interoperabilnosti zahteva ukrepe na štiri ravneh in sicer na pravni, organizacijski, semantični in tehnični. Poleg tega je potrebno v model interoperabilnosti vključiti horizontalno sestavino štirih ravni, tj. »integrirano upravljanje javnih storitev« in referenčno raven »upravljanje interoperabilnosti«.

Za zagotavljanje semantične interoperabilnosti v slovenski javni upravi se na Ministrstvu za javno upravo vzpostavlja povezani sistem, ki ga skupaj tvorijo centralni besednjak, register šifrantov in repozitorij jedrnih podatkovnih modelov.

Poglavitna ovira za uvajanje semantične interoperabilnosti v javni upravi je pomanjkanje znanja in ozaveščenosti o pomenu interoperabilnosti. Vendar pa je za učinkovito, sodobno in stroškovno vzdržno javno upravo preseganje teh omejitev ključnega pomena.

Prenosi

Objavljeno

05.07.2019

Kako citirati

[1]
Tričkovič Rifelj, I. 2019. Uvajanje semantične interoperabilnosti v javni upravi. Uporabna informatika. 27, 2 (jul. 2019). DOI:https://doi.org/10.31449/upinf.52.

Številka

Rubrike

Strokovni prispevki