Uporabna informatika

Iz Islovarja

Katarina Puc — Thu, 30 Jan 2025 00:00:00 +0100

Islovar je spletni terminološki slovar informatike, ki ga že več kot 20 let ureja jezikovna sekcija Slovenskega društva INFORMATIKA. Slovar je javno dostopen za vpoglede in vnašanje novih izrazov na naslovu http://www.islovar.org.

Spodbude in ovire uporabe odprtih podatkov v podjetjih - pregled literature

Staša Blatnik, Andreja Pucihar, Mirjana Kljajić Borštnar — Fri, 13 Sep 2024 00:00:00 +0200

Koncept odprtih podatkov (OP), se je v zadnjem desetletju zelo razvil, kar se odraža v vladnih politikah in iniciativah ter kakovosti, obsegu in dostopnosti javnih podatkov. Pričakovanja, da bodo odprti podatki prispevali h kreiranju dodane vrednosti, inovacijam ter vrsti ekonomskih, družbenih in okoljskih preobrazb, so velika. Kljub pričakovanjem in potencialu, ki ga OP imajo, se kaže, da podjetja malo izkoriščajo potencial OP, saj nimajo ustreznih tehničnih in organizacijskih zmogljivosti. V raziskavi naslavljamo problem zrelosti podjetij za uporabo odprtih podatkov. Cilj je razvoj več-kriterijskega modela, s katerim bo moč oceniti organizacijske in tehnološke zmogljivosti podjetij za uporabo OP ter na podlagi ocene predlagati ustrezne aktivnosti za vzpostavitev teh zmogljivosti.

V ta namen smo opravili sistematičen pregled literature. Identificirali smo modele za merjenje zrelosti različnih vidikov OP ter spodbujevalne in zaviralne dejavnike uporabe OP. Razumevanje tega bo podlaga za identifikacijo kriterijev, s katerimi bo moč oceniti zrelost podjetij za uporabo OP.

Uporaba dnevniških zapisov v namen profiliranja obremenitev spletne aplikacije

Yauhen Unuchak, Mirjana Kljajić Borštnar, Tatyana Unuchak — Thu, 19 Sep 2024 00:00:00 +0200

Zmogljivost spletnih aplikacij je pomembna za učinkovito delovanje in se običajno obravnava s testiranjem z ustreznimi orodji za testiranje zmogljivosti. Običajno se simulirajo pričakovane obremenitve, da bi ocenili delovanje in stabilnost sistema. V tem prispevku predstavljamo novo metodo za podporo profiliranju obremenitev, ki izboljšuje načrtovanje obremenitev spletnih aplikacij z analizo dejanskega vedenja uporabnikov. Na podlagi podatkov iz strežniških dnevnikov in algoritmov strojnega učenja identificiramo uporabniške vzorce, kar omogoča natančnejšo prilagoditev aplikacije realnim potrebam. Ta pristop retrospektivnega testiranja omogoča bolj realistično simulacijo uporabniških dejanj ter optimizacijo uporabe virov. Združevanje ekspertnih predpostavk z analizo dejanske uporabe vodi do bolj zanesljivega načrtovanja in optimizacije infrastrukture, kar izboljša delovanje aplikacij v realnih pogojih. Razvita metoda za podporo profiliranju obremenitev spletnih aplikacij na podlagi dnevniških zapisov omogoča zbiranje, čiščenje in pripravo dnevniških podatkov ter prepoznavanje skupin uporabnikov in njihovega obnašanja.

Analiza napadov na pametne pogodbe osnovane na okoljih ethereum virtualnega stroja

Gal Gantar, Matevž Pesek — Fri, 25 Oct 2024 00:00:00 +0200

V zadnjem desetletju je zanimanje za kriptovalute močno naraslo. S tem je prišlo tudi do porasta kapitala, zaklenjenega v pametnih pogodbah, kar pa je hkrati povečalo tveganje za napade. Za preprečevanje napadov na pametne pogodbe je potrebna analiza programerskih vzorcev in okolja, v katerem se pametne pogodbe izvajajo. V prispevku obravnavamo varnost omrežja Ethereum in njegovo vlogo v razvoju decentraliziranih aplikacij (angl. decentralised Applications - dApps). Pregledamo uporabo Ethereumovega Virtualnega stroja (EVM), programskega jezika Solidity in zbirnika pri gradnji pametnih pogodb. Poleg tega opišemo varnostne izzive, s katerimi se sooča Ethereumov ekosistem, in analiziramo tri pretekle napade na decentralizirane platforme. Prispevek prinaša tudi konkreten primer napada na pametno pogodbo, ki izkorišča ranljivost v njeni implementaciji. Rezultat prispevka je prikaz pametne pogodbe, ki ob standardni uporabi deluje pravilno, vendar vsebuje ranljivost, ki jo je mogoče izkoristiti za neavtorizirano spreminjanje njenega stanja.

Umetna inteligenca in razvoj uporabniških vmesnikov: Študija primera mobilne aplikacije X

Maksim Nikitashin — Tue, 07 Jan 2025 00:00:00 +0100

Danes je umetna inteligenca postala najbolj priljubljen trend na vseh strokovnih področjih, vključno s področjem razvoja informacijskih rešitev. Njena uporaba prinaša številne koristi in priložnosti. Kljub temu pa še vedno obstaja veliko pomislekov o njeni uporabi, zlasti med strokovnim in vodstvenim kadrom. Zaradi tega je pomembno, da se na strukturiran način izpostavijo že omenjene koristi in izboljšave, najboljši način za to pa je študija primera. Ta članek predstavlja tovrstno študijo primera za prenovo uporabniškega vmesnika mobilne aplikacije. Najprej vsebuje pregled podobne študijske literature. Nato je opisan in analiziran primer tipične Android aplikacije, vključno s tehničnimi in poslovnimi podrobnostmi. V primerjavi z razvojem izvirne različice rešitve je uporaba umetne inteligence pomagala izboljšati razvojni proces v različnih pogledih. Na primer, s skoraj 50-odstotnim prihrankom časa na podlagi primerjave porabe časa enakih dejavnosti med razvojem prvotne in nove različice ter z izboljšavami splošne kakovosti končnega izdelka na podlagi primerjave števila zrušitev in težav, ugotovljenih v primerljivem času. Izkazalo se je, da so dosežene izboljšave zelo obetavne. Predstavitev primera je lahko koristna tako za tehnike, ki uvajajo orodja umetne inteligence v proces in tudi kot primer za upravičenost investicij v tovrstno integracijo za odločevalce.