Uporabna informatika

Uporaba pogovornega robota za podporo intranetu: primer Elektro Ljubljana

Živa Hudobivnik, Maja Savinek, Marina Trkman — Thu, 07 Mar 2024 00:00:00 +0100

Ena izmed pomembnih tehnologij, ki so ključne za današnjo popularnost pogovornih robotov, so veliki jezikovni modeli. Ti pogovornim robotom omogočajo, da lahko s pomočjo kontekstualnega spomina nudijo podporo v dialogu, ki je na las podoben tistemu med ljudmi. Pogovorni robot prinaša koristi strankam na področju zabave, industrije in izobraževanja. Le malo člankov obravnava uporabo pogovornega robota kot intraneta podjetja. Namen članka je predstaviti potek načrtovanja pogovornega robota v podjetju Elektro Ljubljana. Prototip Belka smo ustvarili na modelu GPT-3.5-turbo. S pomočjo fokusnih skupin smo pripravili njeno primarno bazo znanja. Skupina zaposlenih je Belko testirala in ugotavljala, ali lahko nudi oporo intranetu podjetja. Na podlagi ugotovitev, smo pripravili seznam uporabniških zahtev za profesionalen razvoj pogovornega robota Belke. Študija primera je lahko v pomoč podjetjem, ki se odločajo za uporabo pogovornega robota kot intraneta podjetja, saj nudi unikaten vpogled v njegovo implementacijo.

Načrtovalnik poti za javni potniški promet in storitve mikromobilnosti

Miha Frangež, Matevž Pesek — Thu, 07 Mar 2024 00:00:00 +0100

V luči trenutne okoljske in energetske krize je uporaba javnega in nizkoogljičnega prevoza ključnega pomena za dosego zadanih državnih in evropskih ciljev do konca tekočega desetletja. Za razliko od osebnega avtomobila pa potovanje z drugimi načini prevoza zahteva vsaj nekaj načrtovanja, ki se lahko izkaže za preveliko prilagoditev za marsikaterega potencialnega uporabnika. Razlogi za nizko uporabo javnega prevoza in deljenih prevoznih sredstev ležijo v veliki meri v razdrobljenosti dostopa do informacij, potrebnih za njihovo učinkovito rabo. Cilj članka je načrtovanje poti olajšati z uvedbo inteligentnega načrtovalnika poti, ki na enem mestu omogoča samodejno iskanje možnosti prevoza in načrtovanje poti z več prevoznimi sredstvi z javno dostopnimi oblikami mobilnosti, kot so avtobusi, vlaki, souporabo avtomobilov in mestnimi kolesi. Problem rešujemo v treh korakih: (1) razvijemo enotni podatkovni model za podatke javnega prevoza in storitve mobilnosti v Sloveniji ter za vse ponudnike implementiramo adapterje iz posameznih zasebnih formatov v skupno strukturo, (2) postavimo odprtokodni multimodalni načrtovalnik poti OpenTripPlanner in (3) razvijemo hibridno spletno in mobilno aplikacijo, ki omogoča pregled nad vsemi podatki ter interakcijo z načrtovalnikom.

Iz Islovarja

Katarina Puc — Tue, 12 Mar 2024 00:00:00 +0100

Islovar je spletni terminološki slovar informatike, ki ga že več kot 20 let ureja jezikovna sekcija Slovenskega društva INFORMATIKA. Slovar je javno dostopen za vpoglede in vnašanje novih izrazov na naslovu http://www.islovar.org.

NORA: Napredno orodje za poučevanje relacijske algebre

Timotej Knez — Thu, 07 Mar 2024 00:00:00 +0100

V članku predstavljamo orodje NORA za avtomatsko delo z relacijsko algebro, ki smo ga razvili in pilotno uporabili na univerzitetnem predmetu "Osnove podatkovnih baz". Sodelovalo je približno 170 študentov, ki so orodje uspešno uporabljali pri vajah, reševanju domačih nalog ter na preverjanju znanja znotraj. Orodje omogoča pisanje, izvajanje in avtomatsko ocenjevanje poizvedb na pripravljenih podatkovnih bazah. Omogoča tudi uporabo znotraj spletne učilnice Moodle. Pilotna izvedba je pokazala, da je orodje učinkovito, prihrani čas pri ocenjevanju in omogoča prilagodljivo ocenjevanje študentskih rešitev. S tem verjamemo, da orodje predstavlja pomemben prispevek k izboljšanju učnega procesa relacijske algebre v okviru študijskih programov računalništva in informatike.

Naslavljanje DNA-pomnilnikov

Lidija Stanovnik, Miha Mraz — Thu, 07 Mar 2024 00:00:00 +0100

Potrebe po cenovno učinkovitih pomnilnih medijih za dolgotrajno arhiviranje podatkov so povzročile razvoj nekonvencionalnih platform, med katere sodi tudi trajno pomnjenje podatkov v DNA.
Z vsakim novim medijem pa se pojavijo tudi novi problemi.
Zaradi drugačnih lastnosti bioloških sistemov se v komunikacijskem sistemu DNA pojavljajo drugačni tipi napak, kot smo jih vajeni iz digitalnih sistemov, prav tako se razlikuje tudi njihova porazdelitev in pogostost. Da bi težave ustrezno naslovili, je potrebno razviti ustrezne (nove) kode za odkrivanje in odpravljanje napak.
V članku spoznamo kode brez prekritij, ki se uporabljajo za dostop do podatkov v DNA-pomnilnikih, in opišemo pristop, s katerim lahko konstruiramo velik naslovni prostor biološkega pomnilnika.