Uporabna informatika

Iz Islovarja

Katarina Puc — 2024-07-02

Islovar je spletni terminološki slovar informatike, ki ga že več kot 20 let ureja jezikovna sekcija Slovenskega društva INFORMATIKA. Slovar je javno dostopen za vpoglede in vnašanje novih izrazov na naslovu http://www.islovar.org.

Metodologije za kvalitativno vrednotenje kakovosti odprtih podatkov

Klara Žnideršič — 2024-07-02

Članek predstavlja pregled metodologij za kvalitativno vrednotenje odprtih podatkov. Različni pristopi so bili razviti tako za ocenjevanje metapodatkov, ki opisujejo posamezne zbirke podatkov, kot tudi za ocenjevanje samih podatkov. Metodologije pogosto temeljijo na standardih in širše sprejetih smernicah za zagotavljanje kakovosti podatkov, posamezne vidike (meta)podatkov pa obravnavajo kot dimenzije, združene v kategorije. Slednje med različnimi metodologijami niso poenotene, kar otežuje primerjavo ali združevanje rezultatov, vendar poznavanje različnih pristopov pomembno pripomore pri razvoju novih, učinkovitejših in bolj interoperabilnih rešitev. V primeru razvoja novih orodij za vrednotenje odprtih vladnih podatkov v Sloveniji je potrebno upoštevati še dodatna priporočila. Trg odprtih podatkov v državah Evropske unije namreč regulirajo zakonodaje in smernice tako na nacionalni, kot na ravni Unije. V tem prispevku predstavljamo pregled smernic in standardov ter izpostavljamo izzive za izdelavo poenotene metodologije, ki bi pripomogla k dvigu ravni kakovosti in dostopnosti odprtih podatkov.

ONLINE NOTES: sistem za razpoznavo govora in strojno prevajanje v realnem času na ravni univerzitetnih predavanj

Tjaša Šoltes — 2024-07-02

Online Notes je sistem za avtomatsko razpoznavo govora in prevajanje v realnem času na ravni univerzitetnih predavanj, ki ga razvijamo na Univerzi v Ljubljani. Sistem je primarno namenjen študentom Univerze v Ljubljani, ki ne razumejo ali slabše razumejo slovensko, ter študentom s senzornimi oviranostmi. V sklopu projekta smo razvili dva modela za razpoznavo govora in spletno aplikacijo s štirimi portali. Do sedaj je bilo izvedenih 29 pilotnih testiranj sistema, med drugim eno semestrsko, v okviru katerega smo spremljali dve študentki na izmenjavi programa Erasmus+, ki sta tekom celotnega semestra obiskovali predmet Prostorska statistika na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo UL v slovenščini z uporabo sistema Online Notes. Poleg spremljanja v živo sta imeli kot učni material na voljo tudi avtomatsko generirane podnapise v angleščini, ki so nastali na podlagi popravljenih slovenskih transkriptov. Študentki sta uspešno opravili vse študijske obveznosti. Izpostavili sta, da je sistem zelo uporaben za študente, ki ne razumejo slovensko, saj omogoča sledenje predavanjem, poleg tega pa sta izpostavili tudi določene pomanjkljivosti, kot je kognitivna zahtevnost pri spremljanju sistema, predavatelja in table hkrati in mestoma slabša kvaliteta prevodov pri predavanjih v živo.

Analiza nefunkcionalnih zahtev na primeru uporabe priporočilnega sistema pametnih pogodb

Sandi Gec — 2024-04-05

Nefunkcionalne zahteve so opredeljena kot ena izmed ključnih meril kakovosti programske opreme, ki vplivajo na zmogljivost, uporabnost, varnost in zanesljivost. Tehnologija veriženja blokov razširja nabor običajnih nefunkcionalnih zahtev z dodatnimi atributi, kot so preglednost, nespremenljivost in decentralizacija. Integracija tehnologije veriženja blokov običajno osredotoča na funkcionalne zahteve, pri čemer nefunkcionalne pogosto niso dovolj naslovljene. Zato se nefunkcionalne zahteve običajno analizirajo z namenskimi vmesniki uporabniškega programa, spletnimi pajki in drugimi orodji, ki zahtevajo nenehno vzdrževanje ter prilagajanje delovanja tovrstnih orodij. V tem delu predlagamo analizo nefunkcionalnih zahtev za rešitve tehnologije veriženja blokov, ki temelji na umetni inteligenci, kjer so uporabljena orodja, kot so Copilot, ChatGPT in druga. Takšna orodja uporabljamo za identifikacijo, vrednotenje in optimizacijo nefunkcionalnih zahtev za rešitve verig blokov na bolj celovit način. Rezultati naše raziskave so predstavljeni na primeru uporabe priporočljivega sistema, ki vključuje diskusijo o tem, kako izboljšati dolgoročno vzdržnost predlagane rešitve.

Analiza uporabe aplikacije za sledenje stikov med mladimi: študija primera Nemčije

Lana Masnec — 2024-07-02

Pandemijo koronavirusne bolezni covid-19, so mnogi zaznali kot prelomno točko za množično vpeljevanje in uporabo storitev e-zdravja. Del storitev e-zdravja, ki lahko pomembno prispevajo k obvladovanju širjenja bolezni, so aplikacije za sledenje stikom. Te so učinkovite, ko jih dejansko uporablja zadostni delež prebivalstva (56-60%), ki pa v evropskih državah, v času pandemije covid-19, ni bil dosežen. Ker lahko v prihodnosti pričakujemo širjenje nevarnih virusov, je potrebno razumeti dejavnike aktivne uporabe in zavračanja aplikacij za sledenje stikom. V članku preučujemo ali prej znani dejavniki vpliva na namero uporabe, vplivajo tudi na dejansko uporabo aplikacije. V empirični študiji se osredotočamo na mlade odrasle, stare med 18 in 35 let. Z rezultati binarne logistične regresije lahko potrdimo, da na dejansko uporabo aplikacije statistično značilno vplivajo: zaznana enostavnost uporabe, družbeni vpliv, zaznana uporabnost na ravni posameznika in zaskrbljenost glede zasebnosti. Vpliva pa nismo potrdili za zaznano uporabnost na ravni družbe in za zaupanje v tehnologije.