Uporabna informatika

Iz Islovarja

2024-09-10T13:20:31+02:00

Islovar je spletni terminološki slovar informatike, ki ga že več kot 20 let ureja jezikovna sekcija Slovenskega društva INFORMATIKA. Slovar je javno dostopen za vpoglede in vnašanje novih izrazov na naslovu http://www.islovar.org.

Kibernetski napadi preko stranskih kanalov

2024-07-25T15:37:58+02:00

Pri implementaciji kriptografskih operacij v programskih rešitvah pogosto posegamo po optimizaciji programske kode z namenom zmanjšanja dodatnega časa, potrebnega za izračun. Takšne odločitve imajo lahko negativne posledice na uhajanje podatkov izven programske rešitve. Napadalci lahko izkoristijo dodatne informacije, ki nastajajo pri izvedbi programske rešitve, na način, ki jim omogoča dodatne vpoglede v delovanje programa, izračunane vrednosti in dostop do samih podatkov. Vpoglede lahko pridobivajo v obliki časa izvedbe, vzorca dostopa do pomnilnika, porabe energije in drugih, na videz nepovezanih parametrov sistema. Takšne napade imenujemo “napadi preko stranskih kanalov”.
Članek predstavlja več primerov takšnih napadov in razsežnosti uhajanja informacij ter načinov zaščite pred napadi. Opisane so časovna kriptoanaliza, kriptoanaliza na podlagi porabe energije in njena posebna različica – kriptoanaliza na podlagi videoposnetka – ter pomnilniška kriptoanaliza. Na primeru preprostega napada s časovno kriptoanalizo je predstavljen postopek analize in rezultati pred in po implementaciji predlagane zaščite.

Operacijske raziskave kot orodje in podpora za reševanje kompleksnih problemov in optimizacijo procesov - 30 let SDI-SOR

2024-05-27T12:32:59+02:00

V članku predstavljamo razvoj področja operacijskih raziskav (OR) v svetu in Sloveniji (od leta 1964 dalje) s poudarkom na zgodovini slovenske Sekcije za Operacijske Raziskave (SOR, v letih 1992/1993), ki deluje pod okriljem Slovenskega Društva INFORMATIKA (SDI), tj. SDI-SOR. V prispevku opišemo poslanstvo SDI-SOR in njeno delovanje v Sloveniji, predvsem na mednarodni ravni. Sem sodi niz mednarodnih simpozijev OR v Sloveniji, katerih prvi je bil organiziran jeseni 1993, in mednarodno priznane publikacije SDI-SOR. V ta namen smo analizirali zbornike, monografije in posebne številke revij. Članek zaključujemo z vizijo SDI-SOR v prihodnosti.

Uporaba podatkovnih prostorov na primeru izmenjave podatkov med Mestno občino Celje in portalom Odprti podatki Slovenije

2024-07-25T15:35:35+02:00

Podatkovni prostori predstavljajo inovativno rešitev za varno, decentralizirano in suvereno izmenjavo podatkov med organizacijami. Glavna prednost je nadzor lastnikov podatkov nad dostopom in pogoji deljenja, kar zmanjšuje tveganje kibernetskih napadov in zlorab. Uvedba standardov, kot je IDS, omogoča enotno in zanesljivo izmenjavo podatkov v različnih sektorjih, kot so zdravstvo, industrija in javna uprava. Evropske iniciative, kot sta GAIA-X in Evropska strategija za podatke, podpirajo vzpostavitev enotnega trga za podatke. Praktični primer implementacije med Mestno občino Celje in portalom Odprti podatki Slovenije prikazuje izboljšanje učinkovitosti javnih storitev in varnosti podatkov. Podatkovni prostori tako predstavljajo ključen element digitalne transformacije, ki spodbuja inovacije, rast in trajnostni razvoj s poudarkom na varnosti in suverenosti podatkov.

Avtomatizacija kategoriziranja obstoječih učinkov uporabe odprtih podatkov glede na opise primerov uporabe

2024-08-28T12:00:20+02:00

Odprti podatki (OP) predstavljajo pomemben vir javno dostopnih podatkov, ki izhajajo iz javnega sektorja. Osrednji cilj OP je omogočanje transparentnosti, odgovornosti in ustvarjanje dodane vrednosti. Z naraščanjem količine podatkov, ki jih ustvarja javni sektor, se intenzivno prizadeva za zagotavljanje njihove dostopnosti javnosti. Raziskave kažejo, da so OP dostopni javnosti in tudi uporabljeni na področju ekonomije, kjer podjetja uporabljajo poslovno inteligenco v kompleksnem globalnem gospodarstvu. Vendar pa ekonomske koristi predstavljajo le en vidik učinka OP. Prepoznavanje in kvantificiranje učinka OP je oteženo zaradi njegove posredne narave. Študije, ki prepoznavajo učinek OP, obsegajo predhodne ocene iz anket, ki so omejene s strani osebja in financiranja za dejavnosti, povezane z OP. Izziv torej leži v prepoznavanju učinkov OP, za kar v literaturi zasledimo predloge uporabe tehnik podatkovnega rudarjenja in umetne inteligence. Namen te raziskave je potrditi že prepoznana področja učinkov OP s strani Evropske komisije in usmeriti nadaljnje raziskave s predlogom novih področij učinkov. V raziskavi smo se ravnali po metodi CRISP-DM, uporabili pa smo različne modele strojnega učenja za klasifikacijo primerov uporabe OP. Rezultati kažejo na potencial umetne inteligence pri prepoznavanju učinkov OP, a je potrebno izdelati končno in podrobnejšo taksonomijo prepoznanih področij učinka. Raziskava je prepoznala nove kategorije uporabe OP, ki bi lahko prispevale k bolj natančni in uporabni klasifikaciji učinkov uporabe OP.