https://uporabna-informatika.si/ui/issue/feed Uporabna informatika 2025-09-18T13:58:49+02:00 Mirjana Kljajić Borštnar mirjana.kljajic@um.si Open Journal Systems <p>Revija Uporabna informatika ponuja bralcem prispevke na znanstveni, strokovni in informativni ravni z najširšega področja informatike v poslovanju podjetij, javni upravi in zasebnem življenju. Znanstveni in strokovni prispevki so dvojno slepo recenzirani. Posebna vrednost revije so predstavitve domačih projektov in dosežkov v člankih domačih avtorjev. Redno izhaja štirikrat letno.</p> <p>Revija izhaja v odprtem dostopu pod licenco <a href="https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/">CCBY</a>.</p> <p>Od leta 2018 je Uporabna informatika popolnoma spletna revija.</p> https://uporabna-informatika.si/ui/article/view/258 Standardi in skladnost v IT projektih: integracija standardov ISO 27001/22301/9001 v vodenje projektov 2025-07-21T14:32:38+02:00 Ester Bradač bradac.ester@gmail.com <p>Članek obravnava integracijo standardov ISO 27001, ISO 22301 in ISO 9001 v vodenje IT projektov. Poudarja, da hkratna uporaba teh standardov prispeva k večji učinkovitosti, skladnosti, varnosti in odpornosti projektov. Na podlagi pregleda literature in izzivov iz prakse je predstavljen model, ki te standarde umešča v vse faze projektnega cikla. Integracija omogoča boljše upravljanje tveganj, višjo kakovost izvedbe ter večje zaupanje deležnikov, zato se predlaga sistematičen pristop z integracijo kot ključno razvojno usmeritev za projektno vodenje v kompleksnih IT okoljih.</p> 2025-08-12T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 1970 Uporabna informatika https://uporabna-informatika.si/ui/article/view/250 Analiza posebnosti zagotavljanja kakovosti pri razvoju decentraliziranih aplikacij v okolju Ethereum 2025-07-30T10:45:29+02:00 Mitja Gradišnik mitja.gradisnik@um.si Tina Beranič tina.beranic@um.si Muhamed Turkanović muhamed.turkanovic@um.si <p><span class="s4">Pri razvoju decentraliziranih aplikacij (dApps) se tradicionalni razvojni procesi pogosto izkažejo za nezadostne. Tovrstne rešitve zahtevajo večji poudarek na tehničnih, varnostnih in uporabniških vidikih kakovosti aplikacij, kot smo jih</span><span class="s4"> sicer</span><span class="s4">vajeni pri razvoju klasičnih rešitev. Ker je spreminjanje pametnih pogodb po namestitvi v omrežje veri</span><span class="s4">g</span><span class="s4"> blokov zahtevno oziroma nemogoče, sta temeljito testiranje ter presoja programske kode ključnega pomena za uspešen razvoj tovrstnih rešitev. Optimizacija </span><span class="s4">stroškov</span><span class="s4"> goriva, nujna za izvrševanje programov v javnih omrežjih, predstavlja enega ključnih razvojnih izzivov, ki ga je </span><span class="s4">potrebno</span><span class="s4">ustrezno obravnavati. Poleg tega specifično okolje omrežij veriženja blokov zahteva ustrezne ukrepe za obvladovanje tveganj povezanih z ranljivostmi aplikacij in morebitnimi</span><span class="s4"> povezanimi</span><span class="s4"> finančnimi izgubami. Nespremenljivost, </span><span class="s4">stroški</span><span class="s4"> goriva in zagotavljanje varnosti so le nekateri izmed ključnih razvojnih izzivov, ki jih je treba uspešno nasloviti pri izgradnji kakovostnih in stabilnih decentraliziranih aplikacij. Prispevek obravnava izzive</span><span class="s4">,</span><span class="s4"> sodobne pristope in strategije razvoja </span><span class="s4">decentraliziranih aplikacij</span><span class="s4"> ter podaja priporočila za njihov zanesljivejši in učinkovitejši razvoj, s čimer naslavlja ključne izzive uvajanja tehnologij veriženja blokov v industrijska okolja ter razvoja pametnih pogodb. Poseben poudarek je namenjen pametnim pogodbam, ki temeljijo na omrežju Ethereum.</span></p> 2025-08-12T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 1970 Uporabna informatika https://uporabna-informatika.si/ui/article/view/263 Iz Islovarja 2025-08-26T10:27:04+02:00 Katarina Puc puckatarina@gmail.com <p>Islovar je spletni terminološki slovar informatike, ki ga že več kot 20 let ureja jezikovna sekcija Slovenskega društva INFORMATIKA. Slovar je javno dostopen za vpoglede in vnašanje novih izrazov na naslovu http://www.islovar.org.</p> 2025-09-18T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2025 Uporabna informatika https://uporabna-informatika.si/ui/article/view/248 Vzpostavitev šifrirnih ključev v post-kvantni kriptografiji 2025-05-16T14:31:04+02:00 Marko Kompara marko.kompara@um.si Marko Hölbl marko.holbl@um.si <p><span class="s7">Razvoj kvantnega računalnika napreduje tako hitro, da čeprav kriptografsko signifikanten kvantni računalnik še ne obstaja in ga po najbolj optimističnih napovedih lahko pričakujemo komaj čez kakšno desetletje, </span><span class="s7">je že potrebna zamenjava določenih</span><span class="s7">ranljivih </span><span class="s7">kriptografsk</span><span class="s7">ih</span><span class="s7"> gradnik</span><span class="s7">ov</span><span class="s7">, ki </span><span class="s7">se</span><span class="s7"> danes uporablja</span><span class="s7">jo</span><span class="s7"> za varovanje podatkov.</span><span class="s7"> Ta prispevek je namenjen pregledu mehanizmov za </span><span class="s7">inkapsulacijo</span><span class="s7"> ključa (KEM), ki so kvantno varni algoritmi za </span><span class="s7">dogovor o </span><span class="s7">šifrirnih ključ</span><span class="s7">ih</span><span class="s7">. V prispevku se bomo dotaknili </span><span class="s7">nevarnosti </span><span class="s7">kvantnih računalnikov za tradicionalno kriptografijo, predstavili splošno delovanje algoritmov KEM ter specifične rešitve, </span><span class="s7">za katere bomo predstavili njihove varnostne lastnosti ter izvedli analizo učinkovitosti oz. hitrosti njihovega delovanja. </span><span class="s7">Na koncu bomo predstavili še nekaj primerov uporabe algoritmov KEM oz. hibridnih rešitev, ki združujejo tradicionalno in post-kvantno kriptografijo v pogosto uporabljenih protokolih.</span></p> 2025-08-13T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 1970 Uporabna informatika https://uporabna-informatika.si/ui/article/view/255 Poslovanje pod drobnogledom - primerjalna analiza sodobnih orodij za rudarjenje procesov 2025-07-02T10:45:43+02:00 Tilen Tratnjek tilen.tratnjek@student.um.si Gregor Polančič gregor.polancic@um.si <p class="s11"><span class="s4">Dostopne primerjave med orodji za rudarjenje procesov so pogosto zastarele ali ne vključujejo ocene iz uporabniške perspektive, kar otežuje izbiro primernega orodja.</span><span class="s4">Namen prispevka je bil </span><span class="s10">ponuditi primerjalno analizo štirih </span><span class="s4">sodobnih</span><span class="s10"> orodij in tako omogočiti vpogled v njihove prednosti in </span><span class="s4">slabosti</span><span class="s10">.</span><span class="s10"> Cilj je bil ugotoviti, katera orodja so najbolj primerna za poslovne uporabnike </span><span class="s10">iz vidikov</span> <span class="s10">razpoložljivosti</span><span class="s10">, naprednosti</span><span class="s10">funkcionalnosti</span><span class="s10"> in enostavnosti uporabe.</span></p> <p class="s9"><span class="s10">Analiz</span><span class="s10">a se je </span><span class="s10">i</span><span class="s10">zvedl</span><span class="s10">a</span><span class="s10"> z enotnim metodološkim pristopom, ki je vključeval pregled dokumentacije, praktično testiranje z dvema javno dostopnima podatkovnima nizoma ter ocenjevanje</span><span class="s10">m</span><span class="s10"> po vnaprej določenih kriterijih. </span></p> <p class="s11"><span class="s10">Ugotovljeno je bilo</span><span class="s4">,</span><span class="s10"> da </span><span class="s10">o</span><span class="s10">rodji</span> <span class="s10">Celonis</span><span class="s10"> in </span><span class="s10">Apromore</span><span class="s10"> ponujata najbolj celovito podporo poslovnim uporabnikom. Obe orodji dosegata najvišjo oceno naprednosti v skoraj vseh sklopih funkcionalnosti</span><span class="s10">, sta </span><span class="s10">enostavni za uporabo in vključujeta umetno inteligenco. Na drugi strani </span><span class="s10">ProM</span><span class="s10"> in PM4Py omogočata večjo prilagodljivost in preglednost analitičnih postopkov, vendar zahtevata tehnično znanje in </span><span class="s10">zato </span><span class="s10">nista primerna za široko uporabo brez ustreznega usposabljanja.</span> <span class="s10">S poudarkom na praktični uporabniški izkušnji in enostavnosti uporabe prispevek dopolnjuje obstoječe analize, ki se osredotočajo predvsem na seznam funkcionalnosti.</span></p> 2025-08-12T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 1970 Uporabna informatika